Nobelovi nagrajenci za mir predavali v Mariboru

Nobelovi nagrajenci za mir prof. Muhammad Yunus, dr. Rigoberta Menchú Tum in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj so z javnimi predavanji zaključili dvodnevni dogodek »Maribor za mir – Nobelovi nagrajenci za mir v Mariboru«, ki je potekal od 16. do 17. maja v okviru dogodkov Evropske prestolnice kulture.

Prof. Muhammad Yunus je v predavanju z naslovom »Socialno podjetništvo pot do reševanja najbolj perečih težav družbe«, v okviru konference »Out of the Box«, spregovoril o bistvu socialnega podjetništva. Ta je zanj v tem, da takšna oblika podjetništva ne skrbi le za ustvarjanje dobička, temveč rešuje konkretne težave in pri tem ima tudi svoj pogled na vlogo države.

Njeno vlogo na poti v večjo družbeno odgovornost vidi predvsem v spodbujanju socialnega podjetništva v obliki raznih nagrad, skladov in spodbud. Na dogodku je prof. Yunus z rektorjem Univerze v Mariboru dr. Danijelom Reboljem in Tadejem Slapnikom iz Slovenskega foruma socialnega podjetništva podpisal pismo o nameri o medsebojnem sodelovanju med Yunus centrom – Grameen Bank Bhaban, Univerzo v Mariboru in Slovenskim forumom socialnega podjetništva.

Dr. Rigoberta Menchú Tum, borka za človekove pravice, je v predavanju z naslovom »Ženske za mir: Majevska ženska v Gvatemali« spregovorila o težavah v Gvatemali in nasilju, ki je spremenilo podobo njene družine in celotne dežele. V sklopu aktivnosti njene fundacije imajo zabeleženih 55.000 primerov različnih oblik nasilja, v katerih je umrlo veliko ljudi. Ponosna pa je na dejstvo, da se o vseh grozotah sedaj ljudje pogovarjajo in je osveščenost med ljudmi bistveno večja. Zato tudi verjame, da je kljub težki preteklosti, prihodnost lahko bistveno boljša in lepša.

Edina naša prejemnica Nobelove nagrade za mir, prof. dr. Lučka Kajež Bogataj, je s svojim predavanjem »Vse naše prihodnosti« skozi prizmo podnebnih sprememb spregovorila o naši prihodnosti. Po njenem mnenju se trenutno soočamo s šestimi problemi; zgrešenim ekonomskim modelom, ekosistemskimi izgubami, naraščanjem in neenakostjo prebivalstva, podnebnimi spremembami, eksponentno rastjo rabe virov in s presenečenji. Po mnenju prof. dr. Kajfež Bogatajeve je človeška družba danes geološka sila, ki upravlja z zemeljskimi viri in vodi do tega, da je potrošnja dobrin eksponentna, kar ima in bo imelo posledice. Pozornost pa je potrebno usmeriti tudi k presenečenjem, saj ne vemo kaj nas čaka in kaj nas še lahko preseneti, zato je potrebno biti v stopnji pripravljenosti. »Zemlja je omejen planet in z njo ne moremo početi kar se nam zahoče.

Zaradi hitrih podnebnih sprememb je težko napovedati, kako se bo naša prihodnost razvijali. Zavedati pa se je potrebno, da podnebje ubije 100 krat več ljudi kot vojne in 1000 krat več kot terorizem,« dodaja prof. Kajfež Bogatajeva. Zato so po njenem ključna vprašanja prihodnosti, kako zagotoviti 50 % več hrane in vode, ter 30 % več energije. »To so vprašanja s katerimi bi se v Evropski uniji in Združenih narodih morali ukvarjati dnevno,« še pripomni.

Maribor – 17. maj 2012